Tematski opis: Slikarka Metka Krašovec na svojih slikah ni prikazovala le sveta, kakršen je, temveč je v svoje domišljijske podobe pretanjeno vizionarsko umeščala svoj intimen odnos do bivanja. Potrebovala je veliko samote, še posebej, kadar je slikala podobe, v katerih je navidezno navzoča hipnost − zaustavljen trenutek, kjer nič ne razpada in drsi, ampak se podreja popolni estetski avtonomnosti. Naslikala je skrivnosten labirint, poetično oazo, ki lebdi. Ne kot prostor, ki bi se ga gledalec zaradi vzvišene odmaknjenosti bal, ampak o katerem sanja. Kot o podobi večnosti, kjer umirjena svetloba lega na poti, ki skrivnostno vodijo v neznano.
Tehnični opis: Olje na platno. Sproščeno naslikana figura rdečelase dame, najverjetneje iz tridesetih let dvajsetega stoletja, je ena od številnih variacij slikarjevega upodabljanja ženske figure, ki je bila njegova temeljna slikarska obsesija. Sternen je bil izrazito urban umetnik in take so ženske na njegovih podobah. Bolj kot njihova psihologija je umetnika zanimala njihova telesna pojavnost s senzualnostjo in energijo, ki sta na tej sliki izraženi predvsem v slikarski potezi. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo. Matija Jama je v tridesetih letih minulega stoletja odkril Belo krajino kot svojo veliko inspiracijo; v prvinskosti tamkajšnjega življenja je našel inspiracijo za nekaj svojih najbolj reprezentativnih slik. Ta podoba belokranjske deklice v značilni beli belokranjski noši, katere belina je od žarenja sonca postala polna bogato niansiranega barvnega žarenja, je zlita z zelenjem v podobo mladosti in žarenjem življenjske energije, obenem pa je psihološko pretanjen portret. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, bandera, zavedeno v: Anica CEVC, Valentin Metzinger: Življenje in delo baročnega slikarja: 1699 - 1759 (Narodna galerija, 21. december 2000 - 1. april 2001), Ljubljana 2020, št. 327.
Tehnični opis: Olje na platno, bandera, zavedeno v: Anica CEVC, Valentin Metzinger: Življenje in delo baročnega slikarja: 1699 - 1759 (Narodna galerija, 21. december 2000 - 1. april 2001), Ljubljana 2020, št. 327.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo.
Po letu 1918 je slikar Rihard Jakopič svojo lirično impresionistično tehniko nadgradil z izrazitejšimi barvami in ekspresivno potezo. V teh delih je pogosto uporabljal tri glavne tone: modro, rumeno-oranžno in zeleno, pri čemer močne barve in zabrisane ploskve mejijo na abstrakcijo. Slika Brez naslova spominja na njegove študije reke Save pri Tacnu ali motive z ljubljanskega Barja. V njegovem poznem obdobju je postala barva pomembnejša od motiva. Nanašal jo je v debelih slojih; poteze čopiča so vidne, sunkovite in polne energije, kar podobi doda reliefno teksturo. Ni več uporabljal le naravnih tonov, ampak močnejše, nasičene kontraste, oblike pa so izgubile jasne robove in postale barvne ploskve. Namesto natančnega posnemanja narave je slikal svoje notranje doživljanje in svetlobo, ki prihaja iz same barve. Gledalec motiv bolj sluti kot vidi.
Tehnični opis: Bron. Trije kipi velikosti 198 cm x 45 cm, 200 cm x 32 cm in 198 cm x 66 cm.
Drago Tršar je v svojem kiparskem ustvarjanju intenzivno razvijal idejo množice, kar predstavljajo trije visoki bronasti kipi. Kolektivni človek, ki ga poganja skupna volja, se v njegovem kiparstvu zliva v valovanje brezimnih ljudskih množic. Vsebinsko predstavljajo družbeno množico velikih in enako pomembnih malih človeških figur, ki so razporejene višje in nižje, formalno se grobo obdelana in slikovito razgibana, prevotljena celota koničasto dviguje od tal. Njegova dela ne prikazujejo posameznikov, temveč brezimne, a vitalne človeške mase, ki se zlivajo v enovito in valujočo obliko. Zlasti v nemonumentalnih, vitkih kipih izraža človeško vsenavzočnost, ki je organsko povezana z naravo in kozmosom.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno. Dr. Fran Windischer (1877–1955) je bil pomemben gospodarstvenik, mecen in eden ključnih soustanoviteljev Narodne galerije leta 1918. Deloval je kot predsednik društva Narodna galerija in pomembno prispeval k razvoju in utemeljitvi Narodne galerije. S fotografijo evidentirana v katalogu Matej Sternen: 1870–1949, Narodna galerija, Ljubljana, 2022 pod št. 69 in št. S191.
Portret dr. Frana Windischerja, ki ga je v tehniki olje na platnu ustvaril Matej Sternen, je reprezentativen primer slovenske portretne umetnosti prve polovice 20. stoletja. Slika združuje slikarjevo tehnično mojstrstvo z močnim dokumentarnim pomenom, saj upodablja enega najpomembnejših slovenskih mecenov in soustanoviteljev Narodne galerije. Opazni so elementi akademskega realizma, ki mu je slikar ostal zvest zaradi svoje dunajske izobrazbe, hkrati pa sta vključeni impresionistična barvitost in sproščena poteza čopiča, značilna za njegovo kasnejše obdobje. Gosti pastozni nanosi barve dajejo površini platna teksturo in dinamiko. Namesto čustvenega vživljanja se je pri stvarnem opazovanju modela osredotočal na optične učinke in natančen prikaz figure. Dr. Windischer je prikazan dostojanstveno, kar odraža njegov družbeni status.