Sternen Matej

Opis

Matej Sternen, slikar, grafik, risar, restavrator, je bil leta 1893 zaradi risarskega talenta sprejet v tretji letnik Akademije za upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je ostal vse do leta 1896 (prof. L'Allemand). Med leti 1898 in 1899 je študiral na specialki za zgodovinsko slikarstvo pri prof. K. Pochwalskem. Leta 1899 je odšel v München v šolo Antona Ažbeta in tam ostal vse do učiteljeve smrti leta 1905. V Münchnu je spoznal slikarja Riharda Jakopiča in Matija Jamo ter ponovno srečal Ivana Groharja. Sternen je namreč leta 1891 obiskoval Državno obrtno šolo v Gradcu in se tam seznanil z Groharjem in Jožetom Plečnikom, ki mu je pomagal pri risanju načrtov za arhitekta Theyerja, graditelja nekaterih ljubljanskih hiš. Sternen, Grohar, Jakopič in Jama so leta 1904 prvič skupaj razstavljali pod imenom Sava pri Miethkeju na Dunaju, leta 1909 pa prvič tudi doma na Slovenski umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Znanih je okrog 300 Sternenovih oljnih slik, čeprav jih je verjetno naredil še več. Nad 1000 risb hrani Narodna galerija v Ljubljani. Na slikah je skušal z odtenki in nanosi čistih barv podati vtis življenja in gibanja. Najbolj ga je zanimalo slikanje ženskega telesa. Ob ženskih aktih je rad tudi portretiral. Njegova zgodnja dela kažejo še skrajni plenerizem. Po šolanju pri Ažbetu v Münchnu pa se je oblikovala njegova trdno komponirana risba. Impresionistična dela so nastala med leti 1904 in 1911. Sternen je bil vsestransko dejaven likovni umetnik. Med leti 1907 in 1908 sta imela z Jakopičem zasebno slikarsko šolo. Med prvo svetovno vojno je na fronti in v zaledju delal kot risar, fotograf, restavrator. Po vojni si je sezidal hišo z ateljejem na Mirju v Ljubljani. Od leta 1929 je bil honorarni, od leta 1924 do druge svetovne vojne pa redni učitelj risanja na oddelku za arhitekturo Tehnične fakultete v Ljubljani. Vzporedno je učil na slikarski šoli Probuda (eden izmed njegovih učencev je tudi France Godec). Nekaj let je kot strokovnjak za varstvo spomenikov delal tudi za Centralno komisijo na Dunaju, za spomeniški urad in za Narodno galerijo v Ljubljani. Bil je tudi pomemben restavrator. Med drugim je restavriral stensko poslikavo v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom, v Muljavi pri Stični in v Gracarjevem Turnu. Izkazal pa se je tudi kot avtor poslikave prezbiterija v Trnovski cerkvi v Ljubljani (1901) in oboka ladje v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani (1934-36). Med leti 1939-1940 je naredil freske v grajski kleti v Mariboru, ki pa so danes preslikane.