Dominko Miligoj

Opis

Miligoj Dominko (1932), slikar in grafik, je leta 1956 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Na akademiji je študiral pri profesorjih Slavku Pengovu, Mariju Preglju in Francetu Miheliču. Leta 1958 je skupaj s Silvestrom Komelom in Pavlom Zamorjem ustanovil atelje za ekonomsko propagando "APOLO", kjer so delali osnutke za reklame, plakate in etikete. Leta 1964 je sklad M. Pijade odkupil njegovo sliko za skoptski muzej na Biennalu mladih na Reki. Prvič je razstavljal leta 1968 v Čateških Toplicah. Leta 1969 je dobil dvomesečno štipendijo Prešernovega sklada in se podal na študij v Pariz, Belgijo in Holandijo. Od leta 1970 je svobodni umetnik. Prvo nagrado je dobil leta 1973 na Bienallu dele Alpi v Arta Terme v Italiji in srečal tudi svojega mecena Gilberta Saviozo. Dominko je odličen risar in občutljiv kolorist. Njegovo slikarstvo sega od zmerne modernistične figuralike do postmodernih šokantnih sestav. V zgodnjih delih, kjer izstopajo cikli šahovskih figur, steklenic, mest in rib je še izskal svoj osebni znak oziroma temo. V osemdesetih letih so izstopale trdne kompozicije z močnimi ekspresivnimi poudarki. Izoblikovala se je ekspresivna gesta in surrealizem. V devedesetih se je začel približevati fantastičnim variacijam na baročne teme. Pojavljati se je začela fantastična oltarna arhitektura, na katero se navezujejo dinamični in prekipevajoči roji figur. V njegovih delih se kažejo vplivi historičnega ekspresionizma, kolorizma Neodvisnih in esteticizma Ljubljanske šole. Po letu 1973 je skoraj nehal razstavljati v Sloveniji in se osredotočil na okolje romanske Švice. Njegova dela hranijo tako domače, kot tuje galerije: Muzej na sovremenata umetnost, Skopje; Narodna galerija, Ljubljana, Pinakoteka, Vatikanl, Museé du Jura, Moutier (Švica); Museé de la graphique, La Locle (Švica) in Museé de la Main, Pariz.