Tematski opis: CIKEL OTROŠKE SLIKE
Najnovejše slike Arjana Pregla so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Ti spontani zapisi predstavljajo pomembno podstat za razmislek o formi, barvi in kompoziciji, za možnost analiziranja potez, linij in oblik iz časa, ko je bila misel podrejena formi, in ne obratno. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah tudi ni nov način umetnikovih iskanj odgovorov na pereča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe; tovrstne introspekcije so konstitutivni del umetniškega razvoja.
Alenka Gregorič
Tehnični opis: Pastel na karton, signirano in datirano desno spodaj.
Božidar Jakac je bil zelo navezan na Kostanjevico na Krki, zato je ta motiv v njegovem opusu pogost. Samostanska cerkev in kompleks cistercijanskega samostana nista bila le vizualni navdih, temveč sta z njegovo pomočjo postala osrednji kulturni spomenik regije. Bil je eden prvih, ki je opozoril na propadanje nekdanjega samostana in cerkve. Njegova likovna dela so služila kot dokumentacija in spodbuda za kasnejšo temeljito obnovo. Kostanjeviško cerkev in samostan je slikal v različnih obdobjih, tehnikah in letnih časih. Njegov priljubljeni motiv cerkve, ki je bila skozi stoletja večkrat preoblikovana – od gotskih začetkov do današnjega baročnega pročelja – odraža duh kraja (genius loci). Cerkev mu je predstavljala stičišče arhitekturne dediščine in narave Dolenjske. Danes po njem poimenovana Galerija Božidar Jakac domuje prav v tem prenovljenem kompleksu.
Tehnični opis: Olje na platno, signirana desno spodaj: I Vavpotič
Tematski opis: Široko razpredena dejavnost vesnanov z jasnim nacionalnim programom je pomagala slikarstvu, da je zajelo področja kulturnega življenja in nove plasti občinstva. Plenerizem je slikarska smer iz druge polovice devetnajstega stoletja, pri kateri so umetniki v naravi, pod odprtim nebom, v naravni svetlobi, senčnih pogojih in z naravnimi barvami slikali posamezne izseke pokrajin. Ivan Vavpotič je s to usmeritvijo nadaljeval v različnih motivih krajin. Kot virtuozen slikarski tehnik se je pri portretu prilagajal okusu meščanskih naročnikov, hkrati pa nadaljeval s premišljenim, zanj tipičnim pogledom na pokrajino.