Kastelic Simon

Kastelic Simon

V slikarstvu raziskujem možnosti povezav med klasičnim slikarstvom in digitalno (optično) tehnologijo. Poleg slikarstva se ukvarjam z videom, računalniško grafiko in digitalno fotografijo.V sami »slikarski inštalaciji« nastopata platno (s slikarsko obdelavo) ter filmsko (projekcijsko) platno (kot površina z upodobljeno rešitvijo) ter slikovni dekoder, ki ga sestavljata kamera in video projektor (dodatno je možna uporaba računalnika). Namen dela naj bi bil razbiranje (dekodiranje) skritega podatka. ...

Spremljajte avtorja
1. Biografija
Opis

V slikarstvu raziskujem možnosti povezav med klasičnim slikarstvom in digitalno (optično) tehnologijo. Poleg slikarstva se ukvarjam z videom, računalniško grafiko in digitalno fotografijo.V sami »slikarski inštalaciji« nastopata platno (s slikarsko obdelavo) ter filmsko (projekcijsko) platno (kot površina z upodobljeno rešitvijo) ter slikovni dekoder, ki ga sestavljata kamera in video projektor (dodatno je možna uporaba računalnika). Namen dela naj bi bil razbiranje (dekodiranje) skritega podatka. Slikarsko platno prevzame funkcijo nosilca kodiranega (nevidnega) podatka, ki sicer pripada digitalnemu svetu (memory stick, cd, dvd, HD…).

Izobrazba
2005 - 2008Magister umetnosti
ALUO Ljubljana / slikarstvo, Ljubljana
2005 - 2008Magister umetnosti
ALUO Ljubljana / slikarstvo, Ljubljana
2. Multimedija
Multimedija
Kastelic Simon osebna
3. Razstave in projekti
Samostojne razstave
2018SEJEM DOMOVINO
»Sejnina, sejem domovino« je konceptualistični projekt mladega primorskega likovnega umetnika Simona Kastelica. Predstavitev v galeriji Insula postavlja pred gledalce slikarjeva dela, ki v maniri »replike« razvijajo izvirno vsebino. Vajeni mešanja tradicionalnih in novodobnih oblik likovnega dela, kar je značilnost ustvarjalnih posegov Simona Kastelica, smo ob predstavljenih delih presenečeno soočeni z povsem klasično slikarsko izvedbo. Osrednji prostor razstave zapolnjujejo podobe, ki so nekakšne replike oziroma referenčne vizualne površine katerih podlaga je znana slika Ivana Groharja »Sejalec«. Z ostalimi razstavljenimi podobami, pa nas Kastelic na svojstven način popelje k stalni zbirki Narodne galerije v Ljubljani. Slika »Sejalec« je najverjetneje nastala v letu 1907, ko je bila oktobra meseca tudi razstavljena v novem Narodnem domu v Trstu. Kritika jo je že takoj prepoznala kot vrhunsko delo in ji kmalu dodelila indikacijo slovenstva, indikacijo nacionalnosti. Javno prepoznana k, Galerija Insula
4. Nagrade, priznanja in reference
Nagrade
2013Nagrada ZDSLU
Nagrada zveze društev slovenskih likovnih umetnikov leta 2013 za inovativnost v slikarstvu., Ljubljana
5. Mnenja kritikov
Kritika ob razstavi

»Sejnina, sejem domovino« je konceptualistični projekt mladega primorskega likovnega umetnika Simona Kastelica. Predstavitev v galeriji Insula postavlja pred gledalce slikarjeva dela, ki v maniri »replike« razvijajo izvirno vsebino. Vajeni mešanja tradicionalnih in novodobnih oblik likovnega dela, kar je značilnost ustvarjalnih posegov Simona Kastelica, smo ob predstavljenih delih presenečeno soočeni z povsem klasično slikarsko izvedbo. Osrednji prostor razstave zapolnjujejo podobe, ki so nekakšne replike oziroma referenčne vizualne površine katerih podlaga je znana slika Ivana Groharja »Sejalec«. Z ostalimi razstavljenimi podobami, pa nas Kastelic na svojstven način popelje k stalni zbirki Narodne galerije v Ljubljani. Slika »Sejalec« je najverjetneje nastala v letu 1907, ko je bila oktobra meseca tudi razstavljena v novem Narodnem domu v Trstu. Kritika jo je že takoj prepoznala kot vrhunsko delo in ji kmalu dodelila indikacijo slovenstva, indikacijo nacionalnosti. Javno prepoznana kot narodni simbol je Groharjeva podoba nekakšna ikona domovine, podobno tudi dela Jurija Šubica, Antona Ažbeta, Ivane Kobilice … Skratka pričujočo razstavo, ki nosi nekakšno napotilo v naslovu, sestavlja serija avtorskih slikarskih replik znanih slovenskih pred-modernističnih slikarjev. Lahko bi rekli, da Kastelic s ponavljanjem, reprodukcijo, repliciranjem, kopiranjem, preslikavo alegorično zajema vsebino preteklega, predvsem pa glorificira in izpostavlja pojmovno paradigmo nacionalne identitete, vendar izpolnjena forma, ki se izvaja skozi omenjene klasične slikarske načine ima povsem drugačno ozadje. V nekem smislu deluje avtorjev koncept izzivalno provokativno, udarno, morda celo cinično groteskno. Pri nekoliko poglobljeni obravnavi pa projekt odkriva avtorjevo intenco v smeri razprave o identiteti, uveljavitvi kolektivne zavesti ipd. Kar pomeni, da bi vsebinski naboj v okviru avtorskega konceptualizma razumeli v obsegu dialektičnega pojma negacije oziroma negativnosti. S tem ni mišljena anarhistična manira, ki zrcali v lastni negativnosti destrukcijo in kaos, ampak konstruktivna negativnost kot nedovršeno stanje, katerega bistvo je ciklično ponavljanje. Kreativnost repeticije, ki jo v našem kontekstu zastopa replika, kopija podobe je izvirno izrazno področje. Torej, v določenem delu je vizualna pojavnost v galeriji razstavljenih predmetov, slik samo topika raziskave sugestivnosti podobe, odkrivanje prikrite moči, ki se na ravni simbolnega zbira v podplasteh omenjenega objekta. V nadgradnji in nadaljevanju pa je tu še fabulativna simulacija odnosov znotraj demokratične oblike oblasti oziroma delovanje v neoliberalnih ekonomskih in tako nastalih družbeno socialnih razmerah. Posredno zadeva avtorjeva konceptualistična obravnava v problematike aktualne razvodenelosti etičnega javnega kodeksa, operativno sprejetost relativnosti prava, razpad vrednostnega sistema, brezciljno skoraj kaotično stanje družbenih razmer (ko je »bramba domovine« zabloda individualističnih mentalnih omejenosti, ideološki boj ali celo trgovina) ... Kot rečeno, pa pri tem kot izhodiščno vprašanje še vedno ostaja problem, kako podoba »predstavlja« identiteto, torej nacionalni program oziroma omogoča afirmacijo narodne zavesti? Je to nekaj objektivnega, biva v objektu, v bivajočem objektu, v napisani besedi oziroma izrečenem ali le v umu, duhu? Verjetno brez materialnega ne gre in forma prezentacije, v našem primeru torej klasična slika, je tu ključna. Forma je odločujoči element identifikacije, saj nanaša vsebino. Slika je za razliko od jezika, ki na drugačen način pridobiva lastno opredelitev, bolj zapleteno polje, kjer lahko dosežemo identifikacijo. Jezik je že skozi »funkcionalno formo« vsekakor evidentna paradigma nacionalne identitete. Vendar identiteta, tudi tista nacionalna, se v opredelitvi lastne afirmacije opira na veliko bolj široko in poglobljeno bistvo. Za primer vzamemo Heglov izrek, da ni svobode misli izven jezika, kajti jezik je nanešena forma, ki omogoča misel, kar vsekakor zelo razširi vsa obzorja. V obravnavanem umetniškem konceptu je sejnina (ita.- gettone di presenza), sejem domovino le beseda (besedna zveza) s pomenom, da sejnino nadomešča odgovorno opravljanje funkcije. Spontano razumemo, da gre za negacijo namena, obrnjeno stanje. Sejnina, plačilo je namen ne posledica namena. Paradoks je celo v tem, da ne gre za operativnost, ki je osebna, individualistična ampak sistemska itd. Vendar ponovno spomnimo, v obravnavanem umetniškem konceptu gre tu le za besedo. Veliko težje razložljivo je opredeljevane podobe, ki dosega identifikacijo nacionalnega (domovinskega) simbola. Lacan pravi, da je samozavedanje objekt. Država kot samozavedanje družbene javnosti (Hegel) se afirmira skozi določene pojavne oblike. Npr. proslava, parada kot ceremonialni obred predstavlja avtoimplikacijo, nekakšno samospoznanje države. Samozavedanje je objekt z udejanjenjem protokola in sem morda lahko vključujemo tudi simbolni potencial, ki ga poseduje podoba. Skratka, zapletena miselna shema, ki jo usmerjeno hoteno ali povsem spontano zajeto razgrinja avtorjev koncept je nekakšna razvojna struktura katere primarni gradnik je omenjeni princip repeticije. Repeticija kot sindrom nanašanja vsebine in ustvarjanja identitet. Vsekakor pa ostaja identiteta kot zapletena kategorija, katere poreklo je večplastno, pred nami pojmovno odprta. Drugače rečeno, več načinov razumevanja odpira nova vprašanja in v tem je jedro pričujočega projekta. Dejan Mehmedovič

Dejan Mehmedovič
Spremno besedilo ob razstavi, 2018

Mnenja zbirateljev o avtorju

Prijavite se kot član kluba zbirateljev in si oglejte mnenja ostalih članov o avtorju ali oddajte svoje mnenje.
Imate vprašanje, dvome ali ste negotovi glede avtorja

Pogovorite se z našimi strokovnimi sodelavci in vprašajte za mnenje in nasvet

Imate več vprašanj? Kontaktirajte nas ali si oglejte odgovore na strani za pomoč uporabnikov ali preko chata!
Kastelic Simon
Spremljajte avtorja Kastelic Simon

Spremljajte avtorja in bodite obveščeni o novih umetniških delih in razstavah in si zagotovite takojšnji dostop do informacij.

Spremljajte avtorja