Rajnar Mirko

Multimedija

Mirko Rajnar

Samostojne razstave

Skupinske razstave

Nagrade

ZMETKI UPANJA V ŽARENJU IN RAZLIVANJU

Rajnarjeve slike predstavljajo mehka opna med fizičnim in metafizičnim, med vsakdanjim in nevsakdanjim. Tako svetloba kot krožno razlivajoči se madeži so v ikonografskem smislu nosilec skrivnosti, simbol upanja, novega življenja in rasti. Svetlobne pike in reže sevajo svetlobo na površino slike in nas vabijo, da bi pogledali izza slike, vendar je svetloba premočna, da bi sploh kaj uzrli. Madeži in svetlobni pojavi na Rajnarjevih slikah pogosto nastopajo v vlogi nepričakovanega in tujega ter nas s tem opominjajo, da se lahko dogodki odvijajo drugače od naših pričakovanj, po svoji lastni logiki. In kot razmišlja tudi umetnik, je utečene in vnaprej pričakovane rezultate možno spremeniti le z zavestno usmeritvijo k določenemu cilju, kar pa zahteva določen napor. Pri Rajnarju se je slednji udejanjil v izjemni slikarski virtuoznosti.

Irma Brodnjak Firbas
Zloženka ob samostojni razstavi v Galeriji Murska Sobota, 2021, 2021

NAGOVOR SVETLOBE

• Božja svetloba se lahko uzre le z zaprtimi očmi za fizično svetlobo. Tudi Rajnar hoče s svojimi slikami zaslepiti fizično oko in gledalca postaviti pred sliko kot pred religiozno razodetje .Rajnar pri tem ne uporablja dejanske zaslepitve, ampak uporabi metaforo svetlobe kot metaforično zaslepitev. Pri tem izvede le nekaj slik, za katere se zdi, da žarijo v celoti, ostala dela pa žarijo, povsem po načelih gestalt psihologije, samo s svojimi relativno majhnimi, a izrazito svetlobno intenzivnimi prameni in pasovi. Kar pa je seveda povsem dovolj, da slikar doseže svoj namen. Svetloba na njegovih slikah naredi barve vidne, a hkrati razkroji njihov materialni temelj .Rajnar dodeli svojim slikam povsem nevsiljivo bivanje. Slike gledalca nagovarjajo, vendar ne kričijo in se ne vsiljujejo. Rajnarjeve slike so namreč skozi celoten njegov opus izrazito intimne .Najprej je šlo za intimne strahove, more in tesnobo, v novejših slikah pa gre za intimen mir in duhovno ravnovesje. In ta svet je vedno intimen na takšen način, da se lahko in se mora pokazati, ne da bi gledalec ob tem dobil občutek voajerizma v tuj, prepovedan in ravno zato zanimiv svet, ampak zato, da bi v tej intimnosti in tej resnici lahko našel svojo lastno intimnost in lastno resnico.

Dr. Robert Inhof
Zloženka ob samostojni razstavi v Galeriji Alvona, Labin, Hrvaška, 2017, 2017

MIRKO RAJNAR

• V megličasto opno beline zapredena meditacija prekmurske pokrajine se na podobah Mirka Rajnarja vzpostavlja kot umetniška zarotitev hegeljanske fenomenologije zavesti o svetu in kot zagovor slikarstva in slikarske veščine, saj nas učinkovito prepričuje, da se bistvo likovnega snovanja razkriva v vizualnem uzrtju čutnega in estetskega potenciala vsega, kar nas obkroža. Le oko lahko prevaja čutni in miselni tok, ki ga ne moremo prikazati z jezikovnimi in drugimi pojmovno določenimi postopki. Nasploh je to paradigma, ki jo je dosledno in radikalno vzpostavila modernistična likovna izkušnja druge polovice dvajsetega stoletja, ko se je skušala iztrgati premočrtnemu iluzionizmu in preseči mimetično posnemanje narave, a klub temu z njo ohraniti trdno vez. Zabrisovanje figuralnih oblik izvirne krajinske »matrice«, njih kroženje in drgetanje v snovno bogati barvni teksturi zelo zamejenih izraznih registrov, se tako na Rajnarjevih oljnih slikah simbolno in nehote zaokrožuje v metaforo o poslanstvu umetnosti ter hvalnice ustvarjanja in lepote stvarjenja. Skozi žlahtni »sfumato« brezštevilnih slojev barvnih nanosov se kot sublimne nesnovne prikazni zarisujejo vztrepetali krajinski izseki in zmehčani, kot v pogledu skozi priprte veke, razpadajo v koprenasto izginevajoče slutnje prepoznavnih oblik. V tenkočutno utišani monohromnosti zgoščene slikarske fakture, ki enakomerno pulzira po celotni slikarski površini in se zlije v celostno mentalno likovno predstavo, so istočasno presvetljeno prosojni in skrepeneli v pritajeno ugaslem votku beline, kjer dihajo v povsem uglašenem sozvočju čutnega in estetskega razumevanja sveta skozi človekovo zavest in podzavest. Te podobe so odrešene pripovednosti, saj se skušajo približati romantični ideji zlitja narave in človekovega duhovnega prisluškovanja čarobni radiaciji vidnega, prekvašenega skozi občutljivo dojemanje iz svetlobe narojenih oblik. V Rajnarjevih »iluminiranih« slikah se kot svojevrsten paradoks na eni strani zrcalijo napori modernističnega slikarstva, kako podobo osvoboditi »laži« iluzionistične predstavnosti in doseči sebi lasten »znotrajlikovni« metafizični izraz, na drugi strani pa se z izjemno slikarsko veščino in disciplino rafiniranega lazurnega nalaganja barvnih slojev nanjo znova vrača občutje fizične in mentalne globine. Z neizostreno vizuro izginevajočih detajlov se figurativnost spogleduje z abstraktnim odslikavanjem realnega in tenkočutno namiguje na dvojno funkcijo slikarske reprezentacije, ki je razpeta med realistično refleksijo in avtonomijo pri uporabi umetniških sredstev. Mirko Rajnar tako v slikarstvo vrača poudarjanje skrivnostnosti življenja in tista čustva, ki tudi gledalca vabijo, da vsako izmed podob doživi s pomočjo lastne občutljivosti, osebnega spomina in domišljije.

Marko Košan
V razstavnem katalogu skupinske razstave BREZPOTJA. ČERVEK, MEDEN, MESARIČ, RAJNAR, 2012

NAMESTO KOORDINAT

Blizu si je. Mirko Rajnar. V samosvoji prepoznavi in razumevanju se da govoriti o véliki alkimiji slik Mirka Rajnarja. Gre za izjemnega slikarja, ki je hodil in prehodil takšne in toliko poti, da dela takšne slike, ki slutljivemu, torej čutno odprtemu človeku, omogočajo vrhunsko likovno, predvsem pa duhovno doživetje ter možnosti presežnih spoznanj.To, da gre za formalno povsem izoblikovanega in celo več, izvedenega mojstra, vodi tja, da z lahkoto prestopamo v energijsko polje slike. Registri duhovno sijajno izbrušenih projekcij zrelega umetnika se razgaljajo kot močno izpovedni. Imaneten notranji red, izjemna zbranost, se v formalno-likovno izčiščeni dikciji zastavlja kot umetnikov jezik, kot recepcija v tkim. lirsko-abstraktnih kompozicijah, a je to tako zato, da se jim lahko lažje približamo. Lušči se čista pojavnost enkratnih, neponovljivih umetnikovih duhovnih stanj, kjer nam misel zapelje na neponovljive arkadijsko prepredene privide panonskih pejsažev, a v likovno enkratnih abstraktnih opnah. Mirko Rajnar zna briljanto uglasiti stanja tihih, samosvojih poti. Premišljevanj. Hvaležnosti za doživeto in izživeto: kjer so lahko ujeta stanja ljubezni, pa čarobne niti, ki jih umetnik zna imenitno prevajati v nekam himnično razlivanje ter jih poskriti v mehkobo svojih slik. To so samo njegove sledi o preiskovanjih, spoznanjih, pogovorih na robu med materialnim in duhovnim. Te slike so narejene tako, da zaradi skrbno izbranih likovnih sredstev, kompozicijske skladnje in ubranosti kolorita odstirajo lirska prostranstva. Luščijo čutne sentence, čarne luminiscence, stanja ranljive eksistence. Kdaj kar zažarijo v tihoti človeških globin hrepenenja, kdaj pa kot privid izginejo v izmuzljiva stanja ubranosti. Energije so to: edinstvene luminiscence razpoloženj, ki se nam ponujajo tako odprto, da pomagajo ohranjati vero v duhovno moč umetnosti.

Dr. Janez Balažic
Razstavni katalog ob samostojni razstavi v Galeriji Murska Sobota, 2006, 2006

Muzeji, galerije, zbiratelji, meceni