Stančič Zora

Opis

Zora Stančič (1956), grafičarka in vizualna umetnica, je leta 1984 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu (prof. Dževad Hozo). Leta 1990 je končala grafično specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (prof. Zvest Apollonio). Študijsko se je izobraževala v Parizu (1988), na Dunaju (1989), v ZDA (1993) in na Češkem (2001). Leta 2012 je pridobila naziv docentke za področje umetniške grafike na univerzi v Ljubljani. Zaposlena je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje kot izredna profesorica za področje grafike. Samostojno razstavlja od 1985 leta dalje. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini ter prejela več mednarodnih nagrad. Je dobitnica nagrade Novega mesta in Grand prixa na Bienalu slovenske grafike na Otočcu leta 1996. Na 23. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani je prejela nagrado San Zanobi. Leta 1999 je na 5. mednarodnem bienalu risbe in grafike v madžarskem mestu Györ dobila častno priznanje, v Talinu v Estoniji pa je na 12. grafičnem trienalu dobila častno diplomo. Leta 2016 je za svoje delo prejela Župančičevo nagrado, najvišje priznanje mesta Ljubljane za izjemne stvaritve na področju kulture in umetnosti in leta 2018 je prejela priznanje na Majskem salonu. Njena dela so v stalnih zbirkah v Albertini na Dunaju (Avstrija), v Fond National D’art Contemporain v Parizu (Francija), v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani, v The Jane Voorhees Zimmerli Art Muzeum v New Brunswick-u, New Jersey (ZDA), v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, v Museum of New Zealand Te Papa Tongarewa, Aukland (Nova Zelandija) in v Metropolitan Museum of Art v New Yorku (ZDA). Izdala je več avtorskih knjig (knjiga umetnika): Album,1995, Revija, 2000, Nič posebnega, 2007, Prva praska najbolj boli, 2011, Napake, 2012 in knjigo Zora Was Here, 2015 v zbirki Ljubljana osebno, ki jo izdaja Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Grafična dela Zore Stančič kažejo na precizno risarsko tehniko. V delih ji je blizu figuralika. Podobe oseb bodisi prenese kot kolaž iz sodobnega sveta ali pa celo uporabi fotografije iz lastnega arhiva, grafike in risbe. Na nekaterih delih se pojavljajo tudi besede, stavki in celo pesmi. Ravno pesmi dajo sliki končno smisel.

Izobrazba