Stoviček Vladimir

Opis

Vladimir Štoviček (Stoviček) (1896-1989), kipar in medaljer, je leta 1923 diplomiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Pragi. Leta 1921 je prvič razstavljal z ostalimi gojenci praške akademije. Svojo umetniško pot je začel leta 1909, ko se je vpisal na umetnoobrtno šolo v Ljubljani. Nato se je leta 1913 prvič podal v Prago, kjer je nekaj časa delal kot pomočnik v ateljeju Rodinovega učenca Josipa Maratka, Jana Štursa in kiparja Sucharda in obiskoval večerne tečaje na praški umetnoobrtni šoli. Pred prvo svetovno vojno se je vrnil v domovino, kjer je ostal do leta 1919, ko je ponovno odšel v Prago in se vpisal na tamkajšnjo umetnostno akademijo. Med leti 1926 in 1931 je živel v Parizu. Sprva je samostojno kiparil v ateljeju, nato pa se je zaposlil v veliki kamnoseški delavnici, kjer je klesal portrete in sodeloval tudi s kiparjem Antoinom Bourdellom. Štoviček velja za lirično razoloženega kiparja. Za njegovo kiparstvo pa je značilna jasnost čistih oblik in linij. Je iskalec zaključene plastične forme. Slogovno gre za tip meščanskega kiparstva druge polovice 19.stoletja, kjer se mešajo romantične in klasicistilčne prvine. Rad je delal predvsem portrete v kamnu in bronu. Med prostimi plastikami prevaldujejo ženske figure.Štoviček je začetnik medaljerstva pri nas. Znane so njegove medalje in plakete s portreti znamenitih slovenskih osebnosti. Leta 1977 je občini Krško zapustil vsa svoja dela in svoj atelje, ki jih hrani Galerija Vladimirja Štovička v pristavi leskovškega gradu v Krškem.