Frelih Črtomir
Frelih Črtomir

Črtomir Frelih je diplomiral na Oddelku za grafiko na ALUO Ljubljana, zaključil grafično specialko in magisterij iz likovne didaktike. Priznanja: Prešernova nagrada ALU, Nagrada na 14. bienalu jugoslovanske grafike in na 18. grafičnem bienalu Varna, Odkupna nagrada Moderne galerije - 17. mednarodni grafični bienale Ljubljana, Priznanje za najvišjo kakovost na 8. bienalu risbe Plzen, Nagrada za življenjsko delo ZDSLU, Glavna nagrada bienala risbe Priština. 2020 izdal knjigo »Lisice«. Je redni profesor grafike na Pedagoški fakulteti UL, gostujoči profesor na ALUO Ljubljana...

Čigon Ana
Čigon Ana

Ana Čigon (1982) je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani zaključila dodiplomski študij slikarstva, leta 2011 pa magistrski študij videa. Leta 2012 je na Universität für künstlerische und industrielle Gestaltung (Kunstuniversität) v Linzu v Avstriji zaključila še magistrski študij Interface Cultures. Deluje na področju slikarstva, videa, filma in performansa. Živi in ustvarja v Brezovici pri Ljubljani.

Pugelj Primož
Pugelj Primož

Primož Pugelj je kipar, ki se osredotoča na obliko ter vsebino in je eden od predstavnikov odmevne generacije kiparjev ljubljanske likovne akademije. V nasplošnejšem okviru je Pugelj predstavnik tradicionalnega kiparskega toka, ki bi mu v preteklost lahko sledili do antike ali še dlje. V njegovem opusu so zastopane tako masivne zunanje postavitve in obeležja kot intimne male plastike, reliefi in samostoječe skulpture, ki večinoma nosijo podobo človeške figure, včasih pa je motiv vzet iz živalskega sveta.

Llalloshi Gani
Llalloshi Gani

Gani Llalloshi je leta 1989 diplomiral iz slikarstva pri prof. Nysret Salihamenxhiqi na Akademiji za likovno umetnost v Prištini. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je leta 1991 zaključil še slikarsko specialko pri profesorju Andreju Jemcu ter leta 1993 grafično specijalko pri profesor Lojzetu Logarju. Kot štipendist nemške vlade (DAAD) je v letih 1997/98 študiral na Hochschule der Kunst v Berlinu. Je član društva slovenskih likovnih umetnikov (DSLU) in član društva kosovkih umetnikov (SHAK). Živi in dela v Piranu.

Drinovec Boštjan
Drinovec Boštjan

Rojen 1973 v Ljubljani. Akademski kipar (feb. 1998, Akademija za likovno umetnost, Ljubljana) in magister umetnosti (marec 2001, Akademija za likovno umetnost, Ljubljana). Od leta 2008 dalje predava kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (smer industrijsko in unikatno oblikovanje). Avtor več skupinski in samostojnih razstav, ter prejemnik več nagrad in priznaj.

Širok Luka
Širok Luka

Akademski slikar Luka Širok je umetnik mlajše generacije, ki prihaja iz goriške regije. Po zaključeni srednji šoli Maxa Fabianija v Gorici je svoj študij nadaljeval na akademiji likovne umetnosti v Benetkah (Accademia di Belle Arti di Venezia) pri profesorju Carlo di Raco, kjer se je posvečal predvsem slikarskemu mediju. Bil je član umetniških društev Attivarte in SPA+A v Benetkah. Sodeluje z Fondazione Malutta a Venezia in Društvom likovnih umetnikov slovenske Primorske (DLUSP) Ajdovščina. Njegova slikarska dela se dotikajo tako figuralike kot abstraktne motivike in združujejo različne tehnike, kot je olje, akril, pastel, sprej in tuš. Ustvarjanju v slikarstvu se v bogatem opusu Široka pridružuje več medijev, in sicer risba, kolaž, grafika, instalacija in digitalna umetnost.

Jurečič Boštjan
Jurečič Boštjan

Boštjan Jurečič Alluvio, rojen leta 1969 v Ljubljani, je leta 1991 diplomiral na višji stopnji ekonomske fakultete v Ljubljani, se potem lotil študija slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in ga zaključil z diplomo pri profesorju Gustavu Gnamušu leta 1998. Zaposlen je kot novinar v Uredništvu oddaj o kulturi na TV Slovenija. V svoji slikarski praksi raziskuje v širokem polju sodobne figuralike. Redno razstavlja doma in v tujini od tisočletja naprej. Ukvarja se s teorijo umetnosti, razvil je teorijo vzporednic in o vzporednicah med vizualno umetnostjo in glasbo. Leta 2020 je pri založbi Cambridge Scholars izšla njegova knjiga z naslovom A Study of the Parallels between Visual Art and Music.

Zorović Marko
Zorović Marko

Marko Zorović (1973) se je po končani formalni izobrazbi, kakor tudi med njo, udinjal v nekaj ducatov prekarnih zaposlitev in do sedaj zamenjal kar triindvajset bivališč. Tak modus vivendi ga je privedel do prepričanja, da se staro, dobro in v neštete različice zamaskirano vprašanje, ali (naj) se umetnost ukvarja sama s seboj ali z življenjem, vselej postavlja iz življenja, ne pa iz umetnosti. Zadnjih nekaj let, globoko ukoreninjen v takšnem prepričanju, živi in slika v Križevcih na Goričkem.

Bezlaj Jiři
Bezlaj Jiři

Jiři Bezlaj (1949) je leta 1974 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 1973, ko je prvič razstavljal v Študentski galeriji, je pripravil več kot štirideset samostojnih razstav in sodeloval na skoraj sto skupinskih. Udeležil se je tudi več mednarodnih simpozijev.

Sokić Jelena
Sokić Jelena

Jelena Sokić se je rodila leta 1980 v Splitu na Hrvaškem. Med 2000 in 2002 je začela aktivno risati in slikati zavedajoč se, da bo to postal njen poklic. Leta 2005 se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. V študijskem letu 2010/11 je sodelovala pri izmenjavi študentov in leto preživela na milanski Akademiji za likovno umetnost Brera. Med in predvsem po končanem študiju je ves čas aktivno sodelovala na različnih umetniških dogodkih, kolektivih in organizirala samostojne razstave. Kot medij izražanja uporablja slikarstvo, risbo, video, grafiko pa tudi kombinacijo vseh tehnik. Trenutno živi in dela v Zagrebu.

Čepin Matej
Čepin Matej

Matej Čepin (1977, Celje) se je doslej predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah ter za svoje delo prejel več nagrad in priznanj, med drugim II. nagrado na 4. bienalu slik malega formata v Ljutomeru 2006 ter Veliko odkupno nagrado mednarodnega slikarskega ex – tempora v Piranu 2008, 2013 in Grand prix mednarodnega slikarskega ex-tempora Piran 2009. Živi in dela v Celju.

Kranjc Anja
Kranjc Anja

V svojem kiparskem in slikarskem delu Anja Kranjc raziskuje predvsem tanko mejo med notranjo človeško bitjo in zunanjo podobo telesa: kako z gibi, držami, okončinami, celopostavnimi kipi, figurami, barvami... izoblikovati sodobno eksistencialno resnico o človeškem telesu. Kako danes, v času množičnih medijev, instalacij, tehnološke transumetnosti še govoriti o haptičnem, in v času kapitalistične potrošniške miselnosti razvoja in napredka še govoriti o krhkosti in minljivosti človeške eksistence.